po vašem okusu!

Naturetini članki

30.05.2016

10 DEJSTEV O PARADIŽNIKU

Paradižnik predstavlja pomemben del sestavine v slavni, zdravi, mediteranski dieti. V nedavno objavljeni študiji, opravljeni na Univerzi v Atenah, so ugotovili, da imajo ljudje, ki v večji meri sledijo mediteranski dieti manjšo umrljivost za posledicami srčno-žilnih bolezni in raka. Še dobro, da je paradižnik precej priljubljen tudi v naši deželi. Uporabljamo ga lahko praktično na 101 način. Paradižnik lahko uživamo surov, lahko ga tudi kuhamo, pečemo, konzerviramo iz njega pripravljamo solate, napitke, hladne in tople omake ter juhe. Paradižnik je zares okusno in vsestransko uporabno živilo. Pa poznamo tudi njegove prednosti za naše zdravje? Predstavljamo vam 10 dejstev o paradižniku!

  1. Paradižnik izvira iz Andov, področja med Kolumbijo na severu in Čilom na jugu, kjer še danes uspeva kot divja rastlina. Do njegove »udomačitve« je najverjetneje prišlo šele v Mehiki v obdobju pred osvajanjem Amerike. Paradižnik danes uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine, najdemo ga namreč v vseh kuhinjah sveta.
  2. Paradižnik botaniki uvrščajo med sadje, saj je njegov plod jagoda, ki nastane z oploditvijo cvetov. Vrtnarji pa paradižnik uvrščajo med zelenjavo, saj ima za zelenjadnice značilen način pridelave, pa tudi uporabe.
  3. Paradižnik ima veliko število sort. Danes poznamo visoke in nizke sorte paradižnika. Sorte z majhnimi, kot češnje velikimi plodovi, pa tudi sorte s po kilogram in več težkimi plodovi, ki so lahko najrazličnejših oblik in barv, od rumenih, preko oranžnih, najbolj značilnih rdečih pa vse do vijoličnih. Tudi po okusu se sorte ločijo med seboj, od tistih najbolj kislih pa do kar precej sladkih paradižnikov.
  4. Paradižnik je živilo z nizko kalorično vrednostjo. Srednje velik paradižnik ima namreč samo 22 kcal. To dejstvo pa sploh ni presenetljivo, saj paradižnik vsebuje kar 95% vode, ostalih 5% pa predstavljajo predvsem ogljikovi hidrati in vlaknine.
  5. Paradižnik vsebuje številne vitamine in minerale. V njem najdemo predvsem kalij, ki je pomemben pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih obolenj. Vsebuje tudi vitamin K, ki je med drugim pomemben za zdrave kosti, ter tudi folno kislino, ki ima vlogo pri normalnem delovanju celic in rasti tkiv. Paradižnik pa vsebuje tudi precej vitamina C. Z enim srednje velikim paradižnikom lahko namreč pokrijemo približno 28% priporočenega dnevnega vnosa vitamina C.
  6. Paradižnik je tudi izjemen vir antioksidantov. V procesu zorenja v plodu nastajajo karotenoidi, skupina snovi z močnim antioksidativnim učinkom. V paradižniku najdemo beta karoten, ki ga naše telo pretvarja v A vitamin, naringenin, ki ima močen protivnetni učinek, klorogensko kislino,ki ugodno vpliva na zniževanje povišanega krvnega tlaka. Najpomembnejši antioksidant, ki ga najdemo v paradižniku pa je likopen, rdeči pigment , ki je danes vse večji predmet preučevanja v znanosti, zaradi svojih, številnih za zdravje ugodnih učinkov.
  7. Izdelki iz paradižnika, kot je kečap, paradižnikova mezga in paradižnikov sok, vsebujejo več likopena. Kečap na primer vsebuje 10-14 mg/100 g, svež paradižnik pa le 1-8 mg/100 g likopena. Privzem likopena iz paradižnikovih izdelkov pa se še dodatno poveča ob dodatku maščobe, lahko kar do 4-krat.
  8. Raziskave so pokazale, da uživanje paradižnika lahko olajša ali celo prepreči nastanek srčno- žilnih bolezni. Ugotovili so namreč, da uživanje zadostnih količin likopena in beta karotenov zmanjša možnost za pojav srčnega infarkta. Likopen prav tako pomaga znižati povišan LDL holesterol. Ravno tako so ugotovili, da likopen varuje ožilje in pomaga preprečevati nastanek krvnih strdkov.
  9. Paradižniku pripisujejo tudi proti rakave učinke. Ugotovili so, da uživanje paradižnika zmanjšuje možnost za pojav raka prostate, pljučnega raka in raka želodca. Povečano uživanje karotenoidov iz paradižnika tudi upočasni razvoj raka na prsih, poročajo raziskovalci.
  10. Likopen v paradižniku pa tudi deluje varovalno na zdravje in videz vaše kože, saj pomaga ščititi pred sončnimi opeklinami. Redno uživanje paradižnika in njegovih izdelkov namreč zmanjša možnost sončnih opeklin kože.

Sedaj, ko veste, da je paradižnik dragocen sestavni del zdrave diete, verjamemo, da si ga boste v sveži ali predelani obliki še večkrat privoščili v vaši vsakodnevni prehrani.

mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka

VIRI:

Clinton S. K. 1998. Lycopene: chemistry, biology, and implications for human health and disease. Nutrition Review, 56: 35-51

D’Elia L., Barba G., Cappuccio F. P., Strazzullo P. 2011. Potassium intake, stroke, and cardiovascular disease a meta-analysis of prospective studies. Journal of the American College of Cardiology, 10: 1210-1219

Giovannucci E. 1999. Tomatoes, tomato-based products, lycopene, and cancer: review of the epidemiologic literature. Journal of National Cancer Institute, 4: 317-331

Karppi J., Laukkanen J. A., Mäkikallio T. H., Kurl S. 2012. Low serum lycopene and β-carotene increase risk of acute myocardial infarction in men. European Journal of Public Health, 6: 835-840

Sato R., Helzlsouer K. J., Alberg A. J, Hoffman S. C, Norkus E. P, Comstock G. W. 2002. Prospective study of carotenoids, tocopherols, and retinoid concentrations and the risk of breast cancer. Cancer Epidemiology, Biomarkers and Prevention, 5: 451-457

Stahl W., Heinrich U., Aust O., Tronnier H., Sies H. 2006. Lycopene-rich products and dietary photoprotection. Photochemical and Photobiological Sciences, 2: 238-242

Story E. N., Kopec R. E., Schwartz S. J., Harris G. K. 2010. An update on the health effects of tomato lycopene. Annual Review of Food Science and Technology, 1: 189-210

 

Vsi članki

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.