po vašem okusu!

Naturetini članki

30.05.2016

HITER OBROK JE LAHKO TUDI ZDRAV

Ali se vam je že morda zgodilo, da ste dobili nenapovedan obisk in niste vedeli kaj postreči. Ali pa ste prišli domov po napornem delavniku in niste imeli volje pripravljati večerje zase. Morda pa vas je v mrzlem zimskem dnevu prijela želja po lahkem, sadno-zelenjavno obarvanem obroku, pa le tega niste imeli na voljo na svojem vrtu.

V katerem koli izmed navedenih razlogov bi vam še kako prav prišli Naturetini konzervirani izdelki.

Med potrošniki se velikokrat pojavlja predsodek o tem, da konzervirani izdelki niso zdravi, saj naj bi vsebovali snovi, kot so umetni dodatki in konzervansi. Žal je tudi dan danes, ko se postopki hranjenja živil vse bolj razvijajo, temu dostikrat tako. Kako pa se kot potrošniki lahko izognemo nakupu konzerviranih živil, ne da bi pri tem posegli po živilih, ki še vedno vsebujejo konzervanse in bi tako lahko potencialno ogrožala naše zdravje? Najbolj enostaven način je prav gotovo, da kupujemo kakovostne in preverjene blagovne znamke, ki razvoju hrambe živil namenjajo veliko pozornosti in časa ter želijo svojim potrošnikom zagotoviti le najboljše!

Natureta je blagovna znamka, ki veliko pozornosti namenja ravno razvoju in kakovosti svoji prehranskih izdelkov. Njihova tehnologija hranjenja živil se tako ravna po najsodobnejših in prehransko najbolj varnih smernicah. Da bi podaljšali svežost in zmanjšali pokvarljivost njihovih živil pri Natureti namesto dodajanja konzervansov, uporabljajo zdravju prijazne in varne načine konzerviranja živil, kot sta sterilizacija in pasterizacija. Pri sterilizaciji s pomočjo visoke temperature, ki navadno presega 100 °C, uničijo v živilih prisotne mikroorganizme in tako dobijo dolgotrajno obstojen izdelek. Pri postopku pasterizacije pa gre za toplotno obdelavo živil, pri kateri temperatura navadno ne presega 100 °C. Ta temperatura omogoči, da se uničijo v živilu dejavne oblike mikroorganizmov. Zaradi teh dveh postopkov priprave živil pred shranjevanjem, so lahko vsi Naturetini izdelki brez konzervansov. Ne smemo pa pozabiti niti na dejstvo, da sta sadje in zelenjava navadno konzervirana v kratkem času po pobiranju pridelkov in na vrhuncu zrelosti, tako da ohranita tudi večino prehransko pomembnih snovi.

V več let trajajoči (2001-1010) pregledni raziskavi v projektu preučevanja povezanosti nacionalnega zdravja in prehrane, ki so jo opravili na Akademiji za prehrano in dietetiko v ZDA, so preučevali kako uživanje konzerviranega sadja in zelenjave vpliva na vnos hranil in kakovost prehrane ter prehranski status otrok in odraslih. Pri ljudeh, ki so uživali konzervirano sadje in zelenjavo so ugotovili, da so le ti zaužili več prehranskih vlaknin in kalija, ter manj skupnih maščob, ter nasičenih maščob. Pri otrocih so ugotovili, da so ob uživanju konzerviranega sadja in zelenjave zaužili več vitamina A, kalcija in magnezija. Zaključili so, da je uživanje konzerviranega sadja in zelenjave prispevalo k večjemu vnosu hranil, bolj kakovostni prehrani, manjši pojavnosti debelosti in visokega krvnega tlaka. Za toplotno obdelana živila v procesu konzerviranja, so v eni izmed raziskav ugotovili, da takšen postopek konzerviranja vpliva na spremembo netopnih prehranskih vlaknin v topne, ki predstavljajo fiziološko aktiven stranski proizvod, predvsem pa ugodno delujejo na črevesje. Za konzervirane paradižnike so ugotovili, da imajo večjo vsebnost likopena, ki paradižniku daje značilno rdečo barvo in deluje kot antioksidant. Preučevali so tudi kako konzerviranje vpliva na delež vitamina C v živilih. Za vzorec so izbrali konzerviran fižol v strokih. Ugotovili so, da se je delež vitamina C med postopkom konzerviranja sicer nekoliko zmanjšal, vendar se je kljub temperaturni obdelavi v konzerviranem fižolu ohranil. Ugotovljeno je bilo tudi, da postopek segrevanja pri konzerviranju sicer nekoliko zmanjša delež amino kislin, ki predstavljajo osnovne gradnike beljakovin, v vzorcu konzervirane mlade zelenjave, a se te v zadostni meri kljub temperaturni obdelavi ohranijo.

Ob ugotovitvah, da je konzervirana hrana lahko ne le praktična za uporabo, temveč tudi zdrava, lahko postane dobrodošla dopolnitev k vaši vsakodnevni prehrani.

mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka

VIRI:

Freedman M. R., Fulgoni V. L. 2015. Canned Vegetable and Fruit Consumption Is Associated with Changes in Nutrient Intake and Higher Diet Quality in Children and Adults: National Health and Nutrition Examination Survey 2001-2010. Journal of The Academy of Nutrition and Dietetics: 1-9

Springer B.O. (2002). Water relations of food spoilage microorganisms. Advanced Food Research, 7: 83 – 127

Rigaux C., Georg S., Albert I., Renard C. M.G.C., Carlin F. E. 2016. A mechanistic and probabilistic model estimating micronutrient losses in industrial food processing: Vitamin C and canned greenbeans, a case-study. Food Science and Technology, 69: 236-243

Encyclopedia.com; Food preservation, 2016: http://www.encyclopedia.com/topic/food_preservation.aspx

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsi članki

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.