po vašem okusu!

Naturetini članki

18.05.2015

ZAKLADNICA VITAMINOV, TUDI KO NA VRTU NI DOVOLJ SVEŽE ZELENJAVE

V hitrem življenjskem tempu se pogosto zgodi, da ni dovolj časa, da bi obiskali tržnico ali trgovino in pripravili svež obrok. Ravno tako nam vremenske razmere v hladnejšem delu leta ne dopuščajo, da bi na vrtu pridelali svežo zelenjavo in sadje. Vzporedno s tem svetovno narašča poraba vloženega sadja in zelenjave.

Podatki iz leta 2013 kažejo, da je poraba vloženega sadja in zelenjave na svetu znašala 16 milijard kg in je na letnem nivoju ustvaril  prihodke v vrednosti 71,3 milijarde ameriških dolarjev. Smernice v živilsko predelovalni industriji nakazujejo, da se bo trg z vloženim sadjem in zelenjavo še povečeval in do leta 2018 ustvaril 82,4 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.

Zaradi množične porabe tovrstnih izdelkov se pogosto poraja vprašanje o tem kako je z vplivom na zdravje in samo prehransko vrednostjo vloženega sadja in zelenjave? Lahko ste brez skrbi! Vloženo sadje in zelenjava imata namreč zelo podobno prehransko vrednost kot sveže, včasih pa vsebujeta celo več dostopnih za zdravje koristnih snovi. Če pa sta vložena še na tehnološko napreden in prijazen način pa lahko značilno prispevata tudi k boljšemu zdravju in počutju.

Najnovejši tehnološki postopki, katerih se poslužujejo tudi pri Natureti namreč omogočajo vlaganje sadja in zelenjave s pomočjo toplotne obdelave in vakuma. Poseben način toplotne obdelave poteka na temperaturi do 130 °C in ima vpliva na to, da se uničijo vsi potencialno škodljivi mikroorganizmi, ki bi s časoma lahko vplivali na kvarjenje živila. Tako pripravljeno živilo nato neprodušno zaprejo s pomočjo vakuma in na takšen način omogočijo dolgoročnejše ohranjanje svežosti in kakovosti živila brez dodajanja konzervansov in drugih umetnih dodatkov. Takšen način priprave in vlaganja živil pa ima seveda tudi veliko prednost za naše zdravje.

Sadje in zelenjava sta navadno vložena v kratkem času po pobiranju pridelkov in na vrhuncu zrelosti, tako da ohranita večino prehransko pomembnih snovi.

Ugotovljeno je bilo namreč, da imata vložena koruza in korenje celo večjo antioksidativno aktivnost, ki se poveča kot posledica vlaganja, kot sveža različica te zelenjave.

Ravno tako so ugotovili, da se je ob vlaganju v korenju in špinači povečal količina v maščobah topnih antioksidantov. Špinača pa je po vlaganju vsebovala še visoke vrednosti na novo nastalih v  vodi topnih antioksidantov, ki so po vsej verjetnosti kemijsko nastali kot posledica toplotne obdelave špinače med postopkom vlaganja.

Zanimivo je na primer tudi odkritje, da vložen paradižnik in paradižnikova mezga vsebujeta več likopena, kot sveži paradižnik. Likopen je rastlinski pigment z antioksidativnim delovanjem, ki ga uvrščamo v skupino karotenoidov. Za likopen je bilo ugotovljeno, da pomaga zmanjšati možnost za pojav sončnih opeklin, srčno-žilnih bolezni in celo nekaterih vrst raka.

V naslednji raziskavi so preučevali prehransko kakovost vloženih buč in ananasa. Ugotovili so, da so se kljub vlaganju ohranile prehransko pomembne snovi, kot so antioksidativne snovi v obliki fenolov, karotenoidov in vitamina C. Nekoliko pa se je zaradi postopka vlaganja zmanjšala čvrstost buč in ananasa. Prehranska kakovost vloženega ananasa in buč se je ohranila kar 6 mesecev ob hranjenju na sobni temperaturi.

V Veliki Britaniji so primerjali kakšna je razlika v deležu prehranskih vlaknin med vloženimi in svežimi stročnicami. Ugotovili so, da se delež skupnih prehranskih vlaknin v vloženih stročnicah zmanjša za zgolj 30 %, kot posledica kuhanja stročnic pred vlaganjem. Stročnice pa v tem primeru ohranijo še vedno za človekove potrebe pomembnih prehranskih vlaknin.

V prehranskih krogih veljajo priporočila, da je za zdravega odraslega človeka priporočljivo da zaužije 5 enot sadja in zelenjave, pri čemer ena enota tehta 80 g, v enem dnevu. Navadno ljudje zaužijemo premalo tovrstnih živil. Naturetino vloženo sadje in zelenjava sta pripravljena na naraven in zdravju prijazen način. Ne vsebujeta namreč dodanih konzervansov, barvila ali drugih umetnih dodatkov. Ker jih imamo lahko vedno pri roki, nam s svojo kakovostjo prav gotovo lahko pomagajo olajšati in izboljšati prehranske navade in z njimi povezano dobro počutje in zdravje.

 

mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka

 

VIRI:

Hunter K. J., Fletcher J. M. 2002. The antioxidant activity and composition of fresh, frozen, jarred and

canned vegetables. Innovative Food Science and Emerging Technologies, 3: 399–406

 

Assous M. T. M., Soher SaadE. M., Dyab A. S. 2014. Enhancement of quality attributes of

canned pumpkin and pineapple. Annals of Agricultural Science, 59: 9–15

 

Aldwairji M. A., Chu J., Burley V. J., Orfila C. 2014. Analysis of dietary fibre of boiled and canned legumes commonly consumed in the United Kingdom. Journal of Food Composition and Analysis, 36: 111–116

Spletna stran: http://www.webmd.com/food-recipes/20070316/canned-fruits-veggies-healthy-too

Spletna stran: MarketLinehttps://www.reportbuyer.com/product/2453921/canned-food-global-industry-guide-marketline.html

Vsi članki

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.