po vašem okusu!

Naturetini članki

27.03.2015

Zgodba o firštovem divjačinskem golažu

Zgodba o firštovem divjačinskem golažu sega v davno leto 1564 in priča o večstoletni zgodovini lova na območju bistriških gozdov v kamniškem zaledju. Tu so se namreč dolga stoletja razprostirala priljubljena lovišča deželnih knezov, ki so jim tedaj rekli firšti, ljudsko izročilo pa pravi, da so tja na lov radi prihajali celo avstrijski cesarji.

Dokaz o tem je nosila kamnita miza v bližini Predaslja. Na njej je bilo v latinskem jeziku zapisano, da je tam leta 1564 obedoval avstrijski nadvojvoda Karl. Šlo je za Karla II., sina rimsko-nemškega cesarja Ferdinanda I.

Mizi se je reklo Firštova miza, njen namen pa ni bil zgolj spomin na pomembnost omenjenega lovskega pohoda, temveč tudi na pomembnost samega obeda po lovu. Ob omenjeni mizi so se na svojih lovskih pohodih radi zbrali še drugi člani cesarske rodbine, sama miza pa je sčasoma postala prav posebna znamenitost, zato je privabljala številne visoke obiskovalce.

Mizo so leta 1826 skrivači in vojaški ubežniki vrgli v Kamniško Bistrico, kraj, kjer je stala, pa je ohranil ime Pri firštovi mizi.

Firštov divjačinski golaž je zato nedvomno pomemben del zakladnice slovenske kulinarike. V sebi poleg spomina na izročilo lova v Kamniški Bistrici nosi tudi spomin na pomen divjačine, ki je tedaj veljala za kulinarično specialiteto, saj je bil v tistih časih lov šport vladajoče elite.

image002

Vsi članki

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.