»Samo rastlinska hrana se otrokom strogo odsvetuje«

Intervju NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje opravlja v zadnjem času v našem prostoru opravlja izjemno vlogo, ki jo od njega zahteva epidemija korona virusa. Še pred tem pa smo jih povprašali za mnenje in priporočila o vegetarijanski prehrani. Odgovore je pripravil dr. Matej Gregorič.

Ali imate podatke, koliko je v Sloveniji vegetarijancev, veganov, fleksitarijancev in lakto – ovo- vegetarijancev?

Po podatkih zadnje nacionalne prehranske študije iz leta 2017/18 ima 1,0 % starejših odraslih, 3,3 % odraslih in 3,1 % mladostnikov način prehranjevanja, ki izključuje nekatere skupine živil (delno vegetarijanstvo, ovo-lakto vegetarijanstvo, veganstvo, frutarijanstvo ipd.). Na takšno odločitev vpliva materialni standard, starost in izobrazbena stopnja posameznika.

Se trendi v zadnjem času spreminjajo?

Primerjano s podobno nacionalno reprezentativno študijo iz leta 2007/08 ni zaznati ne pozitivnega, ne negativnega trenda.

V kakšni zagati se lahko znajdejo vegetarijanci? Pomanjkanje katerih vitaminov in mineralov lahko pričakujejo?

Če se nekdo odloči za obliko prehrane, ki izključuje meso, vendar pa vključuje mleko, jajca in njihove izdelke, praviloma ne tvega pomanjkanja oziroma je njegovo tveganje podobno, kot ga sicer zaznavamo pri tistih, ki imajo mešano, vendar neuravnoteženo prehrano. Če pa se nekdo prehranjuje izključno z rastlinsko hrano, pa to lahko predstavlja bistveno večje tveganje pomanjkanja določenih hranil. Samo z vnosom živil rastlinskega izvora bo težko pokriti beljakovinske potrebe, še zlasti po nekaterih aminokislinah, pa tudi po vitamin B12, D vitaminu, železu in cinku, pa tudi omega-3 maščobnih kislinah. Otroci so v tem smislu še posebej ogrožena skupina, saj otroški organizem nenehno raste, se razvija in spreminja, vsako pomanjkanje pa naredi v tem obdobju bistveno večjo škodo, kot če je to pomanjkanje prisotno v odraslem obdobju.

Ali je z rastlinsko prehrano vseeno mogoče zagotoviti vsa potrebna hranila za normalen razvoj otrok?

Zaradi povečanih potreb in intenzivnega razvoja se izključno rastlinska hrana otrokom strogo odsvetuje. Ne gre le za količino beljakovin in hranilno bogato hrano, ampak za nekatera pomembna hranila in vrsto aminokislin, ki jih samo z rastlinsko hrano težko pokrijemo. Teoretično je to sicer možno ob predpostavki, da imajo tisti, ki tako hrano pripravljajo ustrezno znanje o sestavi živil, izkoristljivosti hranil in principih uravnoteženega načrtovanja jedilnika, da so pod stalnim zdravniškim nadzorom, da po navodilu dopolnjujejo prehrano s potrebnimi prehranskimi dopolnili in obogatenimi živili. Vendar pa je tako početje časovno in finančno potratno.   

Kako lahko vegetarijanci nadomestijo pomanjkanje vitamina B12, ki naj bi se nahajal samo v hrani živalskega izvora?

Do nezadostne preskrbljenosti z vitaminov B12 lahko pride iz različnih vzrokov, od poslabšane absorpcija tega vitamina iz prebavil, povečanih potreb zaradi določenih stanj ali pa zaradi nezadostnega prehranskega vnosa. Vitamina B12 v živilih rastlinskega izvora, razen v fermentiranih izdelkih, praviloma ne najdemo. Nahaja se skoraj izključno v živilih živalskega izvora, je pa njegova biološka razpoložljivost zelo različna, zato je pomanjkanje težko pokriti. Na trgu je tudi vse več živil obogatenih s tem hranilom, npr. različni sojini napitki, izdelki iz rastlinskih beljakovin, margarine in ekstrakti iz kvasa, ki so lahko v pomoč. Vendar pa se zadostna preskrbljenost pogosto uredi le z uporabo prehranskih dopolnil, ki imajo dobro biološko razpoložljivost vitamina B12 in s tem izkoristek.

Ali imate kakšne podatke, da so vegetarijanci mogoče bolj zdravi kot vsejedci, glede na to, da načeloma zaužijejo več sadja in zelenjave ?

Vzrok manjše pojavnosti kroničnih civilizacijskih bolezni ni zgolj v prehrani vegetarijancev, ampak tudi v načinu življenja, ki je v povprečju bolj zdrav in zmeren kot pri vsejedih. Po študijah sodeč so vegetarijanci v povprečju bolj telesno dejavni, zaužijejo manj alkohola, manj kadijo, kar lahko bistveno pripomore k boljšemu zdravju.

Ali je vegetarijanska prehrana nezdrava?

Do še posebej velike nevarnosti pride v trenutku, ko se posameznik z običajno prehrano odloči za spremembo tako, da živila živalskega izvora preprosto umakne iz svojega jedilnika, poveča pa le uživanje rastlinskih živil, ki jih je bil navajen od prej. Takšen nepremišljen prehod lahko še posebej pri strožjih oblikah vegetarijanstva vodi do prenizkega vnosa beljakovin in vrste mikrohranil, zato predstavlja hudo tveganje za zdravje. Če pa je prehrana ustrezno načrtovana in namesto mesa vsebuje stročnice, mleko, jajca in ribe je lahko ta pri zdravih posameznikih povsem ustrezna alternativa osnovni uravnoteženi in raznovrstni prehrani. Vendar se je treba ob tem zavedati, da s popolnim izključevanjem živil živalskega izvora, neznanjem načrtovanja uravnotežene prehrane in nekritičnim jemanjem prehranskih dopolnil ter odsotnostjo zdravstvenega nadzora narašča ogroženost za zdravje.

Koliko katerega mesa priporočate na teden in na podlagi katerih raziskav?

Prehranska priporočila svetujejo v okviru uravnotežene raznovrstne prehrane tudi vključevanje rdečega mesa največ dvakrat do trikrat tedensko, belega mesa (perutninsko meso) do trikrat tedensko ter rib vsaj enkrat do dvakrat tedensko v zmernih količinah. Trenutni podatki kažejo, da zaužijemo bistveno preveč mesa, še zlasti pa mesnih izdelkov, zato je bolje izbirati bolj kakovostno meso in ga uživati v manjših količinah v skladu s priporočili.  To se tudi sicer sklada s prizadevanji avtorjev, ki so v priznani reviji The Lancet nedavno objavili poročilo, v katerem se za rešitev planeta in izboljšanje zdravja ljudi zavzemajo na globalni ravni za sicer radikalno zmanjšano porabo mesa in na sploh živil živalskega izvora.

Je uživanje prevelikih količin mesa lahko rakotvorno?

Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je na podlagi pregleda številnih epidemioloških študij, ki so že nakazovale možnost povezanosti nekaterih oblik raka z uživanjem rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, oktobra 2015 v reviji The Lancet Oncology objavila znanstveno monografijo z naslovom »IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat«. V njej rdeče meso razvršča v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka. V to najvišjo skupino IARC uvršča tudi tobak in azbest, vendar hkrati jasno sporoča, da te snovi niso enakovredno strupene za človeka –  pri rdečem mesu gre namreč za nekaj deset stopenj nižji nivo tveganja. Z rdečim mesom in predvsem mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi.

Na kaj moramo paziti pri pripravi mesa?

Priprava mesa naj bi potekala s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob (v lastnem soku). Predelava mesa namreč povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki so lahko nevarne zdravju: pri dimljenih suhomesnatih izdelkih je npr. problematična prisotnost N-nitrozaminov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov; pri termični obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pečenje na žaru) nastajajo poleg policikličnih aromatskih ogljikovodikov tudi heterociklični aromatski amini; povečano tveganje za razvoj nekaterih srčno-žilnih bolezni predstavljajo običajno višje vsebnosti soli in postopki priprave, ki zvečajo količino nasičenih in trans maščobnih kislin v pripravljenih mesnih jedeh in izdelkih.

Ali imate kakšne podatke, kakšen je vpliv živinoreje na podnebne spremembe?

Tovrstnih podatkov na NIJZ ne spremljamo.