Z urejeno mikrobioto do hormona sreče

Kako lahko v odrasli dobi vplivamo na mikrobiom, je še vedno vprašanje številnih raziskav. Mikrobiom je  odvisen od stresa, okolja, v katerem živimo, fizične aktivnosti, spanca in seveda hrane. Predvsem od hrane je odvisno, katere bakterije bodo v črevesju lepše uspevale in katere bodo v možgane pošiljale dobra sporočila, pravi dr. John Cryan. Številne raziskave so pokazale, da lahko mikroorganizmi vplivajo tako na presnovo, imunski sistem, mišljenje, spoprijemanje s stresom, debelost, depresijo, kronične vnetne bolezni … Zato je prav, da se naučimo z njimi čim bolje živeti.

Črevesje vsebuje 2/3 imunskih celic, poleg tega črevesne celice izločajo več kot 20 različnih hormonov. Mikroorganizmi so pomembni za razvoj centralnega živčnega sistema, saj proizvajajo in presnavljajo nevrotransmitorje, tudi dopamin, serotonin in noradrenalin. Prav zaradi vpliva, ki ga imajo mikroorganizmi na živčni sistem, črevesna mikrobiota vpliva tudi na psihično počutje človeka.

V kolikšni meri lahko s probiotiki vplivamo na počutje, je še vedno vprašanje, na katerega so številne raziskave odgovorile z nasprotujočimi si zaključki; nekatere govorijo o manj zaskrbljenih ženskah ali boljšem razpoloženju sodelujočih, druge pa bistvenih sprememb niso zaznale. Vseeno pa raziskovalci spodbujajo dodatno uporabo probiotikov za izboljšanje duševnega počutja človeka. Kaj torej jesti? Predvsem je priporočljivo gojiti veliko raznovrstnih bakterij, kar najlažje dosežemo z uživanjem vlaknin in čim manj maščobnih in sladkih stvari. Če jemo veliko sladkorja, bodo uspevale tiste bakterije, ki se hranijo z njim in se prekomerno razrastle. Izogibati se velja tudi rafinirani moki, ojačevalcem okusa in hitri prehrani … Probiotike najdemo v fermentirani hrani, kot je kislo zelje, repa, kimči, kombuča, jogurt in kefir. Vendar pa ne smemo pozabiti tudi na prebiotike, s katerimi se probiotiki prehranjujejo. Najboljša hrana zanje je tista, ki vsebuje vlaknine.

Bakterije se prehranjujejo s prebiotiki, ki jih najdemo v polnozrnatih žitih, polnovrednem kruhu, stročnicah, čebuli, česnu, sadju, zelenjavi, oreščkih itd. Enolončnica, bogata s stročnicami, polnozrnatimi testeninami, z zvrhano pestjo zelenjave, s koščkom mesa …, postrežena s kosom kruha iz polnovredne moke, zadosti dnevni priporočeni vrednosti vlaknin, ki je 30 g. Takšno hrano so jedli tudi naši predniki, ki so imeli zaradi »preproste« in raznolike prehrane bolj pestro črevesno floro.

Živila z največjo vsebnostjo vlaknin so: laneno seme, ržena moka, suhe slive, suhe marelice, leča, fižol, ovseni kosmiči, mandlji …

 

VIRI

https://kvarkadabra.net/2018/12/mikroorganizmi-v-crevesju/

https://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/12086/Mo%C5%BEgani-in-prebava-Razum-prihaja-iz-trebuha

https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/prehranske-vlaknine