Primorska jota

 

Med tipične jedi jeseni in zime lahko zagotovo uvrstimo joto, čeprav je ta ponekod, zlasti v planinskih kočah, na jedilniku vse leto. Gre za kraško in furlansko narodno samostojno jed na žlico. Pri nas se je dodobra udomačila na Goriškem in povsod po Primorskem oziroma v zahodni Sloveniji, priljubljena pa je vsaj do Ljubljane, kjer so osnovni recept nekoliko spridili in začeli v joto mešati korenje, zeleno, grah, ješprenj, testenine in druge sestavine. Ime jota izhaja iz furlanske besede jote, ki izvira iz galske besede za juho – iutta.

Jota torej v osnovi ne pomeni nič drugega kot juha, ampak v našem primeru ne katera koli juha. Osnovne sestavine kraške jote so fižol, krompir, kislo zelje, suho svinjsko meso in začimbe, kot so česen, lovorjev list, sol in poper. V furlanski različici namesto kislega zelja najdemo kislo repo in namesto suhega mesa klobaso kožarico, narejeno iz svinjskega mesa in kože. Kislo repo najdemo tudi v vipavski joti, obstaja pa še istrska različica s kislim zeljem, v kateri ni krompirja. Manj znana je sladka kraška jota, ki jo pripravijo iz pretlačenega krompirja in fižola z dodatkom korenja. Naštete so samo glavne različice, v resnici pa je teh več, saj so prebivalci recepte skozi zgodovino prilagajali sebi, svojim gospodarskim možnostim in danostim okolja.

Po prvi svetovni vojni in še veliko pozneje so denimo zaradi pomanjkanja mesa pogosto kuhali brezmesno joto, ki pa so jo ponavadi zabelili s slanino in česnom ali vsaj okrepili s prežganjem. Marsikje takšno joto pripravljajo še dandanes in ji mesnine, denimo kranjsko klobaso, dodajo šele pozneje. To je sploh primerno za gostilne, saj lahko takšno joto, še preden bi vanjo »stopil pujs«, ponudijo tudi vegetarijancem.

Za joto je značilno, da jo postrežejo utrujenim delavcem ob trgatvah. Zlasti se prileže tudi tistim, ki so bili ob delu precej žejni. Jedi iz kislega zelja so namreč blagodejne tudi zaradi regenerativnega učinka na od vsega hudega oslabljeno telo, zlasti po prekrokani noči, saj je v kislem zelju, če ga le ne kuhamo neskončno dolgo, med drugim precej vitaminov in mineralov.

Gre za staro tradicionalno jed, ki je z nekaterimi posodobitvami prispela celo na protokolarno mizo. Za izvrstni okus smo pri Natureti poskrbeli s preverjenim domačim receptom, ki temelji na dolgoletni tradiciji, nismo pa pozabili niti na enostavno pripravo. Preprosto pogrejte in uživajte.

Ali poznate zgodbo o joti?

 

kozarec_za_vlaganje 1000 g