Fižol je surovina, ki jo ima vsaka kuhinja na zalogi, ker pa pogosto ni časa za namakanje in zamudno kuhanje fižola, ga imajo sodobne gospodinje v glavnem na zalogi že prebranega, namočenega, skuhanega in vloženega v pločevinke ali kozarce. Znamka Natureta ima v različnih pakiranjih bele, rjave in rdeče fižole, konvencionalne in iz organske pridelave, najbolj izbranih sort, ki jih spremlja od sezone do sezone tako, da kuha surovino iz regije, ki je imela dobro sezono pa naj bo to Balkan ali Kanada, odvisno od sorte.
Fižol na vseh koncih sveta
Slovenci že dolgo jemo fižol, dobre fižolove jedi pa prihajajo tudi iz mnogih drugih držav. Le kdo ne pozna znamenitih balkanskih specialitet, kot sta pasulj ali prebranec, za katera je fižol glavna surovina? V Azerbajdžanu, Bolgariji in na Norveškem kuhajo okusne hranilne fižolove juhe, v Grčiji iz fižola delajo musake, v Tuniziji pa ga ponudijo s kuskusom. Seveda se fižol odlično poda tudi v številne solate in še marsikje, zato resnično nikoli ne sme manjkati v vaši kuhinji.
Redko kdo ve, da so Inki pridelovali fižol že pred 7000 leti, močno je bil prisoten še posebej v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki. Od tam se je pridelovanje razširilo vse do Kanade in na jugu do Argentine in Čila. Po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi. Tu se je pridelava hitro razširila.
Fižol na vrtovih
Fižol slabo prenaša vročino in sušo, potrebuje pa toplo in vlažno podnebje. Dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Ustregli mu boste, če boste fižolu vsaj v začetku rasti poskrbeli, da bo imel na voljo veliko svetlobe. Korenina fižola prodre v zemljo kar za več kot en meter in ima tanko steblo, ki se imenuje vit. Fižol cveti belo, rumeno, bledo rožnato, rdeče ali vijolično. Plod fižola je rumen, zelen ali pisan strok z nitmi ali brez. Vsi poznamo tako imenovani nizki in visoki fižol ali po domače preklar.
Blagodejni vpliv fižola na zdravje
Fižol vsebuje več beljakovin kot druga zelenjava. V fižolovih zrnih najdemo tudi pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba.
Vsebuje provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Sveži fižol je nizkokaloričen: 100 g ima le okoli 31 kalorij. Fižol je zelo odporen proti vplivom iz okolja in vsrka le malo škodljivih snovi, ki ostanejo le na stroku in jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem.
Fižol in stročnice so prehranska osnova za vegetarijance in fižol pa je tudi odlična hrana za sladkorne bolnike, saj njegove vsebnosti zmanjšujejo količino sladkorja v krvi in seču.
Vsestransko uporaben fižolov nadev
Fižol iz pločevinke pretresemo v posodo in pretlačimo, dodamo jajce, začimbe ter malo naribanega sira ter zmešamo v gladko maso, ki jo lahko uporabimo v fižolovem zavitku kot toplo predjed ali malico. Vlečeno testo premažemo s fižolovim namazom, zavijemo in spečemo v pečici. Zraven fižolovega zavitka lahko dodamo kislo smetano in skuto. Lahko pa oblikujemo v polpete in spečemo.
