Pustovanje velja za enega najstarejših ljudskih običajev, ki sega globoko v preteklost. Čas, ko z izvirnimi maskotami preženemo mrzlo zimo in prikličemo veselo pomlad, razveseli vse generacije. Kljub veselju in pustnemu praznovanju pa o pustu ne vemo prav veliko.
Nekoč februar, danes januar
V rimskih časih je bil mesec februar dvanajsti mesec v letu, znan tudi kot mesec “očiščevalnih” obredov, ki so se nadaljevali v marčevsko rajanje in veseljačenje. Rimljani so mesec februar povezovali z obdobjem, ko je znova posvetilo sonce in s seboj prineslo nove začetke, priložnosti za osebna prebujanja in spremembe. V moderni družbi smo tako novo leto premaknili v januar, nekoč tradicionalno novoletno praznovanje pa smo ohranili v imenu pusta in februarskih pustnih norčij.
Od prelepega mladeniča do Kurenta z rogovi
Kurent je najznamenitejši tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Njegov izvor še danes ni pojasnjen, o njegovem nastanku pa kroži veliko zanimivih zgodb. Ena izmed teh govori o zelo čednem mladeniču Kurentu. Zaljubljena dekleta naj bi ga oblegala z vseh strani ter mu namenjala več pozornosti, kot je je lahko prenesel. Obupan Kurent se je umaknil v osamo in prosil boga naj mu skazi obraz, da bo imel pred snubkami mir. Bog ga je uslišal in zrasli so mu veliki rogovi. Potrte ženske so v spomin na nekoč čednega mladeniča ustvarile “pustni torek”, ki od takrat naprej velja za dan smeha, razposajenih norčij in veselega rajanja.
Cerkljanska laufarija je premični kulturni spomenik
Ptuj ima kurenta, Cerkno pa laufarja. Laufarija je eno izmed naprepoznavnejših slovenskih pustovanj, kjer so laufarji njene glavne maskote. Skupino laufarjev sestavlja 25 našemljenih članov, ki jih prepoznamo po značilnih lesenih maskah z ogromno čeljustjo in štrlečimi zobmi. Tovrstnih maskot ne vidimo nikjer drugje, zato so leta 1991 cerkljansko laufarijo razglasili za premični kulturni spomenik. Laufarija v Cerknem je po svojem scenariju tudi ena najbolj celovitih pustnih iger v Sloveniji in je bila kot pustni običaj leta 2012 kot prva pustna šega vpisana v slovenski nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.
