Na Slovenskem je bila velika noč od nekaj velik katoliški praznik, ki so se ga ljudje veselili in se nanj pripravljali od svečenice dalje. Gospodinje so pripravljale sestavine in recepte, nekateri so se postili in pripravljali svoje želodčke na velikonočno pojedino. Po vaseh in mestih se je o prazniku veliko govorilo in tako so nastale marsikatere vraže in šege, saj so si ljudje tako lažje razlagali pomen praznika, mu s tem dali večji pomen in ga popestrili. Zagotovo so vam v otroštvu pripovedovali o šegah, ki so jih poznali vaši stari starši. Tudi mi smo vam pripravili nekaj takih, ki se nam zdijo najbolj zanimive, in lahko jih boste sedaj vi pripovedovali naprej.
- Na veliki petek je morala gospodinja na vrtu nekaj posaditi, da bo pridelek bogat.
- Na velikonočni ponedeljek lahko zunaj hodite bosi in se ne boste prehladili.
- Poslikana jajca so bila najdena že v prazgodovinskih grobovih.
- Največje čokoladno jajce so izdelali leta 2011 v Italiji. Težko je bilo 7200 kilogramov, torej težje od slona.
- Današnji simbol velike noči je velikonočni zajček, včasih pa je bil ta simbol plodnosti in novega življenja.
- Na veliki četrtek so ljudje zavezali cerkvene zvonove, da niso mogli zvoniti vse do nedelje. Ženske so verjele, da ima voda v vodnjakih med tem časom posebno moč. Z njo so si hitele umivati obraz, saj naj bi to pomenilo večno lepoto.
- Star pregovor pravi, da dež na velikonočni ponedeljek prinaša nesrečo.
Od kod pravzaprav izhaja običaj izmenjevanja velikonočnih jajc?
Izmenjevanje jajc na veliko noč je prastar obred, ki so ga opravljali že stari pogani v obredih čaščenja Eostre, boginje pomladi. Na pomladno enakonočje so pripravili obarvana jajca, ki so simbolizirala pomladno svetlobo. Barvana jajca pa so poznali tudi stari Egipčani in Grki, ki so si jih izmenjali na praznike plodnosti.
