Nekaj posebnega je na tem, ko postanemo z gojenjem lastne zelenjave skorajda samozadostni. Spremenimo se v »neodvisno avtonomno pokrajino«, kjer smo sami svoj kralj. Seveda hitro ugotovimo, da to ni čisto enostavno, saj se moramo neprestano boriti z raznimi škodljivci in paraziti. Poleg tega se tudi vsi naši podaniki ne razumejo enako dobro – nekateri drug drugega podpirajo, drugi se med sabo bojujejo za prostor in hrano. Je že tako, da tudi kraljevanje niso nobene počitnice.
Zakaj se nekatera zelenjava rada druži in druga ne, smo povprašali Tino Ternjak, ki v oddaji Vrtičkanje skupaj z mamo Metko izvaja prenekatere vrtnarske trike. »Obstajajo različna mnenja okoli tega, zakaj in kako nekatere rastline saditi skupaj. Midve z mamo se tega načeloma drživa, vendar zato ni nobenih dejanskih dokazov, gre predvsem za prenašanje znanja iz roda v rod in za spoštovanje tradicije. Poznamo recimo primer treh sester; koruze, fižola in buč – buče zapolnijo spodnji del prostora, koruza nudi oporo fižolu. Vendar imate tudi drugo mnenje, da si rastline na tak način jemljejo hranila iz zemlje. Res pa je recimo, da se paradižnik in krompir ne sadita skupaj, ker sta iz iste družine in si delita bolezni. Podobno je s kolobarjenjem; naslednje leto na isto mesto ne sadimo istih kultur, predvsem ne glavnih. Ne morem reči, da je tako prav, vendar z mamo glavne kulture kolobariva, okoli pa narediva mešane posevke.«
Če se bomo želeli natančneje izuriti o dobrih in slabih sosedih ter kolobarjenju, je več informacij na voljo v Društvu za Permakulturo Slovenije, kjer izvajajo tudi razne delavnice in tečaje.
Ne glede na to, ali bomo kolobarili ali ne, je res, da če želimo svojo »avtonomnost« ohraniti tudi čez zimo, moramo izbrati takšno zelenjavo, ki jo lahko kasneje enostavno zamrznemo (ali vložimo), ne da bi se pri tem izgubila polnost okusa, ko jo bomo uporabili za juhe, rižote, omake in solate. Med njimi so tudi brokoli, cvetača, korenček, grah, ohrovt, stročji fižol …, vse našteto pa najdemo tudi med Naturetinim zamrznjenim programom.
Nič, obrišimo prah z lopate, pomlad je!
Brokoli
Brokoli sadimo na vrt aprila ali junija, za pomladansko setev posejemo semena že konec marca. Semena kalimo na temperaturi od 10 – do 20 stopinj Celzija, običajno potrebujejo za kalitev približno 8 dni. Sadike bodo pripravljene za sajenje, ko bodo pognale najmanj štiri liste, oziroma bodo zrastle 10 cm. Razdalja med sadikami naj bo 50 x 50 cm. Brokoli ne mara vročine, zato mu v poletnih mesecih zagotovimo senčno lego. Odrasle rastline bodo brez pritoževanja prenesle tudi nižje jesenske temperature. Za sosede se bo razveselil stročnic, na primer fižola, graha, boba, pa tudi blitve, špinače in solate. Brokoli bo za uspešen razvoj potreboval dovolj vlage, saj gre za velikega ljubitelja vode. Spomladi ga lahko oberemo že konec maja in junija, jeseni pa bo razvijal cvetove vse do oktobra. Paziti moramo, da bomo cvet pobrali še preden se bo obarval rumeno. Prav tako lahko uporabimo tudi njegove liste, iz katerih lahko pripravimo juhe ali priloge, okus bo spominjal na špinačo. Če želimo brokoli zamrznit, ga operemo in narežemo na manjše kose.
Hranilne snovi
Brokoliju pripisujejo številne hranilne lastnosti, ki pozitivno vplivajo na počutje. Vsebuje veliko vitaminov (vitamin A, B1, B2, B3, in C) in mineralov (kalcij, magnezij, želez, cink in fosfor). Brokoli je znan kot zaviralec nastanka raka, za kar so odgovorne predvsem visoke vsebnosti glukozinolatov in indolov. Brokolija prav tako kot ostalih kapusnic, ki so polne vitamina C, ne kuhamo predolgo, saj se le tako ohrani njihova hranilna vrednost.
Cvetača
Sadike cvetače na vrt posadimo konec marca ali v začetku aprila, v jesenskem času v drugi polovici avgusta, ko razvije štiri do šest listov. Tudi cvetača ni rastlina, ki bi imela rada poletje, zato bo bolje uspevala spomladi in jeseni, raje kot vročino ima hladnejše dni, zato bo za družbo vesela nizkega fižola, ki ji bo nudil senco. Najboljše temperature za njen uspeh bodo med 15 in 20 stopinj Celzija, tako bo lahko razvila liste, ki bodo rožo ščitili pred vročino in svetlobo. Če smo izbrali sorto, ki takšne zaščite pred vročino nima, moramo glave zaščititi z njenimi listi in jih zvezati z vrvico. Za razvoj snežno bele rože potrebuje namreč tudi dovolj teme. Dobro se razume z zeleno, stročnicami, paradižnikom in solato. Še posebej pa ne mara čebule in česna. Za uspevanje bo potrebovala dovolj vode, saj bo slaba oskrba z vodo povzročila prehitro cvetenje rože. Tudi ko bomo odrezali glavno rožo, bodo iz rastline pognale številne stranske veje, na katerih bodo zrastle manjše stranske rože. Če nam kakšna glava ostane, jo razdelimo na kose, blanširamo tri minute in zamrznemo.
Hranilne snovi
Cvetača vsebuje veliko hranilnih snovi, med njimi indol 3 carbinole, ki jim pripisujejo zaviranje raka v različnih organih. Polna je tudi antioksidantov, med njimi najdemo vitamin C, betakaroten, cimetovo kislino, kampferolom in mnoge druge. Cvetači pripisujejo tudi razstrupljevalne lastnosti, spodbujanje odvajanje vode, pomoč pri težavah ledvic in mehurja, spodbujanje delovanja možganov, krepitev imunskega sistema in preprečevanje okužb.
Grah
Grah lahko sadimo na gredo od marca do junija v skupinicah po pet semen, med njimi naj bo razmak 7×60 cm. Ko začnejo rastlinice izraščati vitice, jim postavimo oporo v obliki vej ali različnih ograd, odvisno od vrste in višine odrasle rastline. Klijoči grah je priporočljivo zaščititi s kopreno, da ga ne pozobajo ptiči, poleg tega pa bodo temperature za mlade poganjke tako prijetnejše. Kopreno odstranimo, ko so rastlinice visoke 20 cm. Da preprečimo preveliko izsuševanje tal, jih zaščitimo z zastirko, v sušnem obdobju pa jih tudi zalivamo. Dobro se bo razumel z brokolijem, cvetačo, ohrovtom, redkvijo in kolerabo, slabo pa s čebulo, pradižnikom in porom. Dozorele stroke redno pobiramo, s čimer bomo tudi pripomogli k boljšemu cvetenju in nastajanju novih strokov. Odvečen grah sproti zamrzujemo.
Hranilne snovi
Tudi grah je poln antioksidantov, kot so karotenoidi, fenolne kisline, flavonoidi, vitamin C in E, zato bo poskrbel za počasnejše nastajanje gubic in hitrejšo rast las. Pripisujejo mu pozitivno delovanje proti nastanku raka na želodcu, saj vsebuje cumestrol. Grah deluje protivnetno, krepi imunski sistem, spodbuja prebavo. Zaradi vsebnosti folne kisline in vitamina B6 pomaga preprečevati osteoporozo. Grah tudi izboljšuje razpoloženje.
Korenček
S sajenjem korenčka ne gre hiteti, saj ga tako ne bomo vzgojili nič prej kot naši sosedje, ki bodo počakali, da se zemlja segreje na vsaj 8 stopinj Celzija, zrak pa na 20 stopinj Celzija, kar je običajno konec marca ali aprila. Seme kali v polsvetlobi, zato ga le nalahno prekrijemo z zemljo. Zemlja naj ne bo pognojena, saj bo drugače korenček precej neokusen. Ko bodo rastlinice dosegle velikost 5 cm jih toliko razredčite, da bo med njimi 2-3 cm razmaka. Mlade koreninice lahko uporabite v omakah, listje pa kot špinačo. Korenček potrebuje stalno vlago, saj lahko ob kasnejšem nenadnem zalivanju razpoka. Vesel bo čebule, saj pomaga odganjati korenjevo muho, pa tudi redkvice, drobnjaka, blitve in solate. Če imamo korenčka preveč, ga očistimo, narežemo, blanširamo dve minuti in zamrznemo.
Hranilne snovi
Korenje je polno karotenov, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A, ta pa je pomemben za dober vid, še posebej v mraku. Pomanjkanje vitamina A namreč povzroči nastanek kurje slepote. Vitamin A je pomemben tudi za lepo kožo, lase in nohte. Korenju pripisujejo tudi zaviranje nastanka pljučnega raka in raka na debelem črevesu, manjše tveganje za bolezni srca in ožilja ter krepitev imunskega sistema.
Brstični ohrovt
Sadike brstičnega ohrovta začnemo vzgajati meseca maja, na vrt pa ga presadimo junija, ko požene že štiri liste. Potrebuje dovolj prostora, zato naj bo do soseda oddaljen vsaj 50 cm. V vmesni prostor lahko posadimo solato, radič, špinačo in blitvo. Sproti odstranjujemo rumene liste, ki se posušijo, zdrave pa pustimo, saj ščitijo brste. Brstični ohrovt bo na vrtu prezimil, pobirali pa ga bomo sproti, vse od oktobra do februarja. Če sladkih brstov ne bomo porabili sproti, jih sveže zamrznemo.
Hranilne snovi
Tudi brstični ohrovt je izvrsten vir hranilnih snovi, poleg tega vsebuje veliko več snovi kot brokoli in cvetača, ki so pomembne za zaviranje malignih bolezni. Vsebuje tudi veliko mangana, tiamina in folne kisline, ki pomagajo pri koncentraciji, utrujenosti in nemirnosti. Kalij poskrbi za odvajanje odvečne tekočine in izboljšuje prenos hrnailinh snovi v kri. Ohrovt tudi uravnava delovanje črevesja in odpravja zaprtost, velika vsebnost vitamina C pa poskrbi za odpornost in krepitev imunskega sistema.
