Pasterizacija in sterilizacija sta pojma, za katera je verjetno slišal že vsak izmed nas. Kljub temu marsikdo ne ve povsem natančno, za kaj gre.
Najprej se posvetimo sterilizaciji. Gre za postopek toplotne obdelave živil pri temperaturi nad 100 °C. Na ta način dosežemo sterilnost izdelkov, saj uničimo vse v živilu prisotne mikroorganizme, s tem pa dobimo dolgotrajno obstojen izdelek.
Čas in temperatura sterilizacije sta odvisna od lastnosti živila in velikosti embalaže, v katerem je živilo. Upoštevati je treba tudi hitrost prehoda toplote skozi izdelek (pri gostejših izdelkih toplota prehaja počasneje kot pri redkejših – na primer prebranec in gobova juha).
Sterilizacija živil poteka v napravah, imenovanih avtoklavi. Poznamo stoječe in ležeče avtoklave, mirujoče in rotacijske ter avtoklave, ki delujejo pri normalnem ali spremenjenem tlaku. Steriliziramo vse pripravljene jedi, nekatere omake in zelenjavo v slanici (grah, koruza …).
Pri pasterizaciji gre za toplotno obdelavo živil pri temperaturah pod 100 °C. Tako kot pri sterilizaciji sta tudi pri pasterizaciji čas in temperatura odvisna od lastnosti živila, ki ga želimo toplotno obdelati, in velikosti embalaže.
S pasterizacijo uničimo vegetativne oblike mikroorganizmov. Pogoji za to so higienska neoporečnost živila in predelovalnih linij, pravilna priprava surovine ter celoten postopek predelave v proizvodnji. Najpogosteje uporabljamo kontinuirni tunelski pasterizator z vodno kopeljo in kontinuirni tunelski parni pasterizator. Pasteriziramo vloženo zelenjavo (kumare, papriko, rdečo peso), džeme, nekatere omake …
Zaradi pasterizacije in sterilizacije so vsi izdelki Natureta lahko brez konzervansov, saj ravno pasterizacija in sterilizacija zagotavljata dolgo življenjsko dobo izdelkov. Zato konzerve ne vsebujejo konzervansov, saj že z opisanima postopkoma preprečimo pokvarljivost živil.
Se še spomnite, kako so vaše babice v pečici kuhale sadni sirup, ajvar, kumarice? Tako delamo tudi mi, le da v malo večjih pečicah.
