Ajvar je v Sloveniji in na Balkanu ena bolj priljubljenih prilog oziroma solat; o njegovi priljubljenosti priča tudi dejstvo, da imajo ajvar vsi za svojega in vsakdo misli, da dela najboljšega. Na Balkanu ajvarju pravijo tudi dragoceni zeleni kaviar. Beseda ajvar namreč izhaja iz turške besede havyar (kaviar). Na posameznih področjih Balkana se ajvar pripravlja nekoliko drugače: makedonski je pripravljen z dodatkom jajčevcev, bosanski z dodatkom česna, srbski pa le s papriko, kisom, oljem in začimbami.
Izvorno recepturo priprave ajvarja se pripisuje Makedoncem – prva znana uporaba ajvarja sega v 19. stoletje v Beograd, kjer naj bi ga pripravljali ravno makedonski priseljenci.
Kurtovska kapija je tista vrsta paprike, ki se jo najpogosteje uporablja za pripravo ajvarja; v Natureti skuhajo tisto, ki zraste v deželi ajvarja, Makedoniji. Vsako leto uporabijo približno 1000 ton mesnate rdeče paprike.
Ta vrsta paprike vsebuje zelo malo vode. Če boste ajvar kuhali sami, je najbolje, da kapijo pred nakupom pokusite in preverite, če ne vsebuje preveč vode. Med peko paprika namreč ne sme oddajati preveč tekočine.
V Natureti so ajvar prvič skuhali pred 40 leti, receptura pa se vse od takrat ni spreminjala. Dodajali so samo številne različice ajvarja; danes je nekaj različno pekočih vrst ter zeleni ajvar in »domači«, ki je narejen iz pečenih paprik. Pekočino ajvarja dosežejo z dodatkom pekočih feferonov. Kdor nima časa za peko, lupljenje, odcejanje, rezanje, miksanje in kuhanje paprik, naj le poseže po katerem od že pripravljenih kozarčkov in tekmuje raje v enostavnejših kuhinjskih opravilih.
