Prihodnost prehrane človeka se bo v prihodnje čisto mogoče morala spremeniti. Tudi v luči izbruha novega koronavirusa, ki se je začel na živilski tržnici v Wuhanu in se z živali prenesel na človeka, se bo marsikdo vprašal, ali je takšen način uživanja hrane, kot ga prakticiramo danes, še varen. Prehrana, ki predvideva uživanje velikih količin mesa, povzroča tudi velike količine toplogrednih plinov, s katerimi se bori planet. Naslednje vprašanje je, ali je meso škodljivo zdravju, četrto pa je etično. Kam in kako naprej?
Virus, ki se je z živali prenesel na človeka
Znanstveniki poskušajo ugotoviti, katera žival je bila vmesni gostitelj novega virusa med netopirji in človekom. Najverjetneje je bil to luskavec, ki je najpogosteje tihotapljen sesalec na svetu. Zaradi nezakonite trgovine spada med najbolj ogrožene sesalce. Pa ne zaradi nemogočih življenjskih pogojev, temveč zato, ker ga bo človek pač pojedel. Meso luskavca si lahko privoščijo le najbolj bogati, lani pa so na otoku Borneo v enem izmed predelovalnih obratov zasegli kar 30 ton luskavcev. Po izbruhu koronavirusa so kitajske oblasti prepovedale prodajo divjih živali na živilskih tržnicah.
Planet v letu 2050
Vse več strokovnjakov opozarja, da bi morali zaradi izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo pri živinoreji, omejiti porabo mesa. V strokovni reviji Lancet so objavili »planetarno dieto«, ki jo je pripravilo 37 strokovnjakov iz 16 držav. Združili so raziskovalce s področij zdravja, kmetijstva, političnih ved in okolja, da bi predstavili možnost trajnostne proizvodnje hrane. Brez prihodnjih sprememb naj bi večino populacije doletela podhranjenost in bolezni, ki bi jih s planetarno dieto lahko preprečili.
Da bi do leta 2050 lahko nahranili 10 milijard ljudi, bi morali razpoloviti uživanje mesa in sladkorja ter povečati vnos zelenjave in sadja. Gre za fleksitarijansko dieto, ki je večinoma sestavljena iz sadja in zelenjave, polnozrnatih izdelkov in stročnic, mlečnih izdelkov in manjše količine mesa.
Planetarna dieta priporoča, da naj bi v 2.500 kalorijah, zaužitih v enem dnevu, okoli 800 kalorij predstavljala polnozrnata žita (200 g), 300 kalorij stročnice (0–100 g), prav toliko pa tudi nerafinirana olja (20–80 g) in oreščki (0–75 g). Privoščimo si lahko 150 kalorij (0–500 g) v mlečnih izdelkih, sadje naj predstavlja 120 kalorij (100–300 g), zelenjava 80 kalorij (200–600 g). Zmanjšanje porabe rdečega mesa pomeni en hamburger na teden ali en večji zrezek na mesec. Na teden lahko pojemo 1 jajce in pol ter dve porciji rib. Torej, do leta 2050 se bo glede na porast prebivalstva morala povečati proizvodnja sadja, zelenjave, oreščkov, rib … Edina proizvodnja hrane, ki se bo morala zmanjšati, pa je, glede na planetarno dieto, rdeče meso.
Kaj pa zdravje?
Veliko je raziskav o rakotvornosti mesa, še več pa je tistih, ki njihove izsledke slabo razumejo. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je pred leti razburila z izsledki, da je rdeče meso rakotvorno. Dr. Tomaž Polak z Biotehniške fakultete je takrat za STO pojasnil, da v raziskavi ni bilo vključenega belega mesa in rib, ki naj bi vsebovala še več teh spojin. Poleg tega naj bi prav toliko rakotvornih spojin našli v zraku, ki ga dihamo. Predvsem je rakotvoren način priprave mesa – če ga pripravljamo do središčne temperature 70 stopinj Celzija, se rakotvorne snovi ne tvorijo, če pa ga pripravimo na klasičnem žaru, bo ravno tako rakotvorno kot enako pripravljena zelenjava.
Vir:
https://krog.sta.si/2506215/znanost-nad-mite-o-prehrani-je-rdece-meso-rakotvorno-perutnina-pa-ne
https://www.businessinsider.com/wuhan-coronavirus-chinese-wet-market-photos-2020-1
Kviz
Kaj vam najprej pade na pamet, ko pomislite na vegetarijance?
Super, lepo, da skrbijo za planet
Bog ve, kaj jedo
Postane mi neprijetno
Zdijo se mi nerazumljivi
