Ričet, poln krožnik vitaminov
Že Valvazor je v svoje knjige zapisal, da so ljudje tistega časa ječmen gojili za kašo, moko in kot nadomestek za kavo. Danes najdemo ječmen večinoma v ričetu, čeprav ga lahko uporabimo namesto riža v vseh vrstah rižot in številnih drugih jedeh.
Ime ričet je izpeljanka iz nemškega ritscherta, kakor mu pravijo v Avstriji in na Bavarskem, kjer je tudi zelo priljubljen, čeprav izvira prav iz naših krajev. Jezikoslovci si niso edini, ali to ime izvira iz nemškega izraza rutschen, kar pomeni drseti ali polzeti, ali iz švabskega rutsch, kar pomeni keramiko oziroma keramično posodo. Ponekod mu pravijo ješprenj, kar izvira iz avstrijskega izraza gerstbrein, pomeni pa toliko kot ječmenova kaša.
Naj bo ričet ali ješprenj, arheologi so dokazali, da so si ga znali naši predniki po skoraj enakem receptu, vendar z bobom namesto fižola, pripravljati že v času halštatske kulture oziroma železne dobe v 8. stoletju pred našim štetjem. Dodali so mu proso, začinili pa so ga s čemažem. Se zdi neverjetno, da so arheologi ugotovili vse to? Delavci so ričet v železni dobi kuhali neposredno v rudnikih soli na današnjem Solnograškem – in ker je sol izjemno dober konzervans, so se ostanki hrane v najdenem posodju ohranili, tako da jih je bilo mogoče zelo natančno analizirati.
Jed je leta 1485 kot »ječmen v mastni mesni juhi« prvič pisno omenil italijanski pravnik Paolo Santonino v svojem poročilu o jedeh v Ziljski dolini (Bericht von einem Essen im Gailtal den achten Gang), z imenom ruetschart pa so jo leta 1534 opisali v bavarski kuharski knjigi Klosterkochbuch von Tegernsee.
https://www.natureta.si/izdelki/pripravljene-jedi/enoloncnice/ricet/
Ječmen, superžito
Ječmen je ena najstarejših vrst žit, iz katerega so že v starem Egiptu varili pivo, velikanske količine ječmena pa pivovarji porabijo še danes. Najbrž malokdo pomisli, ko k ustom nese vrček rosno hladnega piva, da pravzaprav pije nekakšno hladno ječmenovo juho, začinjeno s hmeljem …
V ječmenu najdemo veliko vitaminov B in E, železo, kalcij, kalij, fosfor, krom in magnezij … Ječmen pomaga uravnavati krvni sladkor in nižati krvni tlak, vlaknine znižujejo raven holesterola … Raziskave so pokazale, da je ječmen edina rastlina, ki v velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje potrebnih elementov in snovi. Deluje protistresno, krepi imunski sistem in izboljšuje počutje.
V prehrani je zadnje čase priljubljena tudi ječmenova trava, ki pomaga prečistiti telo, vsebuje veliko klorofila, vitaminov in mineralov. Sami jo lahko posadimo na vrtu, posušimo in uporabimo pri pripravi smoothijev.
Golaž, pomazan s kosom kruha
Golaž, ki izvira iz srednjega veka z območja današnje Madžarske, je v vsem srednjeevropskem območju precej priljubljena jed, ki jo danes cenijo predvsem v dobrih gostilnah na Češkem in v Avstriji, kjer jo po zasoljeni ceni z veseljem postrežejo tudi lačnim smučarjem v zimskih središčih. Ena glavnih sestavin za odlično pripravljeno in razmeroma preprosto srednjeevropsko jed je čas, na drugem mestu pa so pravilno izbrane sestavine.
Danes je golaž v Sloveniji nekoliko zapostavljen, saj se ga drži sloves manj ugledne jedi, ki jo ponujajo predvsem menze in krčme dvomljivega slovesa. Pa vendar, če je golaž pravilno pripravljen, se ga ob spremljavi kruhovega cmoka ali dobrega kosa kruha ne bi branili niti največji gurmani. Golaž je bil v preteklosti hrana vladarjev, od koder prihaja tudi zgodba Firštovega golaža.
https://www.natureta.si/izdelki/pripravljene-jedi/glavne-jedi/fristov-divjacinski-golaz/
Bograč, golažev najbližji sorodnik
Bograč je golažu podobna jed, značilna za Prekmurje, se glasi osnovni opis. Glede na to, da je tudi Madžarska na prekmurskem koncu, lahko šaljivo rečemo, da prihaja bograč izvorno iz Prekmurja.
Ime bograč izhaja iz madžarske besede bogrács, ta pa iz turške besede bakrac. Bakrac je v otomanski turščini bakreni kotliček, kar izhaja iz bakir (po naše baker) in agac, kar pomeni drevo. Torej nekaj takšnega kot kotliček, ki ga obesiš na drevesno vejo in pod njim zakuriš.
Od drugih golažev se bograč razlikuje predvsem po tem, da je sestavljen iz vsaj treh vrst mesa (govedine, divjačine in svinjine) in da je krompir kuhan v golažu in ne posebej. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da ga Prekmurci radi kuhajo v velikih količinah. Za svoj znameniti bograč trdijo, da dobrega ni mogoče skuhati v količinah, manjših od trideset porcij.
https://www.natureta.si/izdelki/pripravljene-jedi/glavne-jedi/bograc/
