Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, ki predstavlja zaključek 40 dnevnega postnega časa, ko se za bogato obloženo mizo zbere vsa družina. V praznovanje velike noči je močno vtkana tudi tradicija prehranjevanja in razpoznavna praznična kulinarika.
Od posta do tradicionalne košare dobrot
Pri prazniku velike noči tako ne gre le za dan, ampak celotno obdobje, ki si sledi vse od pepelnične srede do velike sobote, ko se mnogi odpovejo razvadam in se pripravljajo na praznovanje Jezusovega vstajenja. Verniki na veliko soboto svoje košare in cekarje napolnijo s tipičnimi dobrotami, kot so pirhi, šunka, hren in potica ter jih odnesejo v cerkev na velikonočni blagoslov. Vse te dobrote so namenjene za praznični zajtrk na veliko nedeljo, ko se za mizo zbere vsa družina.
Simbolika posameznih velikonočnih jedi
Velikonočni pirhi, šunka, hren in potica nosijo v prazničnem jedilniku posebno simboliko. Pirhi, s katerimi je povezana tudi zelo stara tradicija barvanja in okraševanja, simbolizirajo Jezusovo kri. V preteklosti so bili predvsem rdeče barve, danes pa jih dekoriramo v vseh barvah, vzorcih in poslikavah. Hren, ki se nastrgan odlično poda k šunki ali jajcem, simbolično predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Kuhana šunka je osrednja velikonočna jed in predstavlja meso Jezusa, pogosto je v družbi tudi ostalih mesnih jedi. Posebno mesto pa na velikonočni mizi najde tudi potica, ki simbolizira trnovo krono. Glede na različne slovenske regije poznamo več vrst in oblik potic – makovo, orehovo, ocvirkovo in pehtranovo. Prav slednja naj bi veljala za najbolj značilno velikonočno potico.
Tradicionalne velikonočne igre
Med najbolj priljubljene tradicije, ki so se ohranile vse do danes, spada barvanje pirhov, ob katerem lahko sprostimo domišljijo in ustvarimo čudovite kreacije. Slednje lahko uporabimo tudi pri zabavni igri lov na pirhe, v katerih sodeluje vsa družina. Po hiši ali vrtu skrijemo pirhe, ki jih morajo nato otroci poiskati. Zmagovalec postane tisti, ki najde največ pirhov.
