Intervju Maja Hrovat
Maja Hrovat je predsednica Slovenskega veganskega društva, po poklicu je doktorica veterinarske medicine. V društvu dela prostovoljno, s sodelavci pripravlja Vegafest, ki ga obišče 12.000 ljudi, in skrbi za Veganski izziv, s katerim pomaga ljudem pri prehodu na vegansko prehrano. Če ne veste, kako sorodnikom razložiti, da ste se odrekli izdelkom živalskega izvora, jo pocukajte za rokav.
Če primerjamo toplogredne pline, ki se sprostijo zaradi živinoreje in zaradi prometa, katerih je več?
Živinoreja povzroči 15 % toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja. Okolju torej povzročajo večjo škodo kot celotna prometna infrastruktura, v katero so zajeti osebni avtomobili, tovorni, železniški in letalski promet. Zaščita okolja se povezuje z varčnimi žarnicami in s plastičnimi vrečkami, kar je sicer super, ampak če želimo večjo spremembo, moramo najprej začeti reševati večje težave.
Katere vire bi prihranili, če bi se prehranjevali vegansko?
Najbolj pomembni so pitna voda, površina in fosilna goriva. Težava je v tem, da kalorije in beljakovine, ki bi jih lahko sami pojedli, pridelujemo za krmo živali. Izkoristek beljakovin in kalorij je tako 1 : 6, kar pomeni, da velik del hrane vržemo stran. Pri živinoreji nastaja ogljikov dioksid, dušikov oksid in metan, ki nastajajo pri izrigavanju, prdenju in hlapih iz fekalij. Tudi ogromne površine Zemlje, kar 30 %, so namenjene živinoreji. Če se zapeljete po Sloveniji, vidite, da pridelamo ogromno koruze, ki pa je ne pojemo ljudje. Če bi na teh površinah pridelovali hrano za ljudi, bi bili veliko bližje samooskrbi. Za krmo živali se izsekavajo tudi pragozdovi, ki porabljajo CO2 in so zato za človeštvo neprecenljivi.
Ali bi pri čistejšem okolju morala pomagati država?
Pred kratkim smo na ministrstvo za kmetijstvo podali zahtevo, da bi se na poljih gojilo hrano za ljudi, ne za živali. Odgovorili so, da to ni v njihovi moči in da sledijo željam ljudi. Čeprav bi subvencije morale biti v dobro vseh državljanov. Seveda pa je težko, ker se toliko kmetov ukvarja z živinorejo. Pri preusmeritvi na rastlinsko kmetovanje bi bila potrebna pomoč države.
Kaj pa davek na ogljični odtis?
Tudi to smo predlagali. Davek na živila bi moral biti oblikovan glede na njihov okoljski odtis. To bi tudi pomenilo, da bi rastlinska hrana postala veliko bolj dostopna. Danes so nekateri veganski izdelki dragi, medtem ko so jajca, meso in mleko smešno poceni. In če veš, kakšna je poraba virov na farmah, postaneš slabe volje. Slovenija čaka na smernice iz Evrope, ki se k temu že nagiba.
Zakaj mislite, da bi se morali v prihodnje prehranjevati z rastlinsko hrano, če je človek evolucijsko vsejed?
Človek je vsejed, kar pomeni, da lahko je vse, kar ima na izbiro. V preteklosti je človek potreboval kalorično bolj gosto hrano, danes pa imamo težave z debelostjo. Ni pa nujno evolucija in veda o prehrani ista stvar. Evolucija pomeni, da pripelje človeka do razmnoževanja, torej da se geni predajo naprej, kar pa nima veze s tem, da bi bili zdravi in dolgoživi. Včasih so bila življenja krajša, z napredkom znanosti, medicine ter vede o prehrani in kakovosti življenja pa se življenjska doba podaljšuje. V različnih obdobjih je človek pojedel manj mesa, danes pa je meso na krožniku večkrat na dan.
Kaj bi se zgodilo s planetom, če bi bili vsi mesojedci?
Če bi se ves svet prehranjeval enako kot razviti svet, bi potrebovali nekaj planetov, da bi vse nahranili. Samooskrba evropskih držav je že danes nemogoča. V Sloveniji pridelamo več žita, kot ga ljudje porabimo, ampak žito uvažamo, ker moramo z njim nakrmiti živino. Grozile bi nam suše, požari, pomanjkanje pitne vode. Stopnjevale bi se tudi bolezni sodobnega sveta, kot so sladkorna bolezen, debelost, srčno-žilne bolezni in številne vrste raka.
Najbrž obstajajo raziskave, ki lahko potrdijo vaše zdravstvene trditve?
Seveda, zelo veliko jih je. Na primer, raziskovalci s Harvarda so v raziskavah, ki so trajale 22 oziroma 30 let, v njih pa je sodelovalo 37.698 moških ter 83.644 žensk, ugotovili, da uživanje rdečega mesa poveča celokupno smrtnost in smrtnost zaradi raka.* Veganska prehrana je primerna za vse skupine, tudi dojenčke in doječe matere, kar potrjujejo priznane svetovne organizacije, kot so Academy of Nutrition and Dietetics*, Dietetitians of Canada* in druge. Priporočeno je torej, da se poje čim manj mesa. Idealno torej nič mesa.
Zdravniki se z vami ne bi strinjali.
Smernice zdrave prehrane ne priznavajo dejstva, da je veganstvo zdravo za vse stopnje razvoja, niti za odrasle, kaj šele za otroke. Poznate mit o železu? Anemija je enako prisotna tako pri vegetarijancih, veganih in vsejedih. Ampak trdi se, da je pomanjkanje železa večje pri veganih. Razlika je v absorpciji hemskega ali nehemskega železa. Nehemsko je v rastlinah, hemsko pa je tisto vezano železo, ki povzroča tveganje za raka in je v živilih živalskega izvora. Pred desetimi leti so naredili raziskavo, v kateri so primerjali ljudi, ki so jedli mesno in brezmesno hrano. Tisti, ki so uživali meso, so imeli povečano raven železa v krvi, drugi pa ne. Ampak nehemsko železo se absorbira glede na potrebe, hemsko pa ne glede na to. Presežek železa v organizmu povzroča pretirano oksidacijo, zaradi česar pride do poškodbe celic in večjega tveganja za razvoj raka.
Zdravniki bodo ob slabokrvnosti še vedno priporočali uživanje mesa.
Oni si to dovolijo, v bistvu pa gre za diskriminacijo. Treba je jesti raznoliko in zdravo. Tudi vegani lahko jejo nezdravo, ker so veganske tudi pice ali čips. Vendar pa je veganska prehrana veliko bolj zdrava od vsejede prehrane, pri kateri je tveganj nešteto. Pri veganski hrani je treba predvsem gledati, da zaužiješ tudi B12 in da dobiš dovolj kalorij, kar pa zlahka dosežemo.
Če bi jaz recimo jutri postala veganka, bi šla v lekarno in kupila B12?
Lahko bi šli tudi v trgovino s prehranskimi dodatki. Obstaja v spreju, kapsulah ali tabletkah, priporočena vrednost je 2.500 μg na teden. Mi rečemo vitaminu B12 hrana, ne pa dodatek, ker dodatek bi lahko rekli mesu. Brez B12 ne moremo, ker je zelo pomemben za naše živčevje in delovanje. Gre za zelo podobno stvar kot jod. Zaradi pomanjkanja joda je imelo človeštvo velike težave z golšavostjo. To so zelo elegantno rešili tako, da so ga dodali soli. Vitamina B12 ne proizvajajo živali, temveč bakterije, zato ga lahko pridobivamo zelo poceni, podobno kot s fermentacijo, kar pomeni, da gre za »naravno« stvar. Večinoma ga dodajajo tudi živalim v krmo, le-ta se veže na beljakovine in potem ga pojemo. Gre za zelo dolgo verigo. Lahko pa bi ga zaužili tudi neposredno, kar bi bilo bolj učinkovito tudi z vidika absorbcije. Lahko bi ga dodali npr. rastlinskim napitkom in zadeva bi bila rešena.
Kakšen je uravnotežen veganski krožnik?
Sestavljajo ga stročnice, žita, zelenjava, sadje, oreščki, semena, voda in B12. To je to. V primerjavi s hrano, ki smo jo vajeni od prej, nam ničesar ne bo manjkalo – niti beljakovin, še manj pa okusa.
Koliko časa več na dan bi potrebovali, da bi z vegansko hrano zadostili vsem potrebam po hranilih?
Nič. Namesto z ene police vzameš živilo z druge police v trgovini. Postopek je enak in nam ne vzame več časa. Tudi kar se tiče finančne plati, lahko živimo z enakimi stroški kot do sedaj ali pa jih celo zmanjšamo. To je hrana, ki jo jejo v državah tretjega sveta in temelji na zelenjavi in žitaricah.
S čim nadomestite jajca in mleko?
V sladkih jedeh jajca nadomestim s pretlačeno banano, v slanih pa uporabim lanena ali chia semena. Raje imam lanena semena, ker so cenejša. Veganstvo naj ne bo elitizem. Veganske salame in siri imajo visoko ceno. Mleko si raje naredim sama, ker tako tudi prihranim. Iz indijskih oreščkov naredim mleko tako, da namočim skodelico oreščkov v vrelo vodo, potem jih odcedim in zmiksam z enim litrom vode in s ščepcem soli in sladkorja. Precedim skozi gazo in imam mleko, ki zdrži do tri dni v hladilniku. Iz vode stročnic lahko naredimo beljake, iz katerih delamo španske vetrce in kremšnite … Iz mandljeve skute delamo skutne torte …
Trpljenje živali za masovno prehrano človeka je nekaj, česar najraje sploh ne bi videli.
To je pri večini veganov glavni vzrok, da ne jemo izdelkov živalskega izvora. Veganstvo je filozofija, da se po nepotrebnem ne povzroča trpljenja drugim. Gre za zelo enostavno, etično in racionalno izbiro. Seveda ljudje ne želijo gledati trpljenja živali, četudi gre za proizvodnjo njihove hrane. V osnovi imamo ljudje namreč radi živali in smo sočutni. A zrezek ne pride na krožnik na nek pravljičen način, zato se tu pojavi kognitivna disonanca. Gre za psihološki stres, kadar se naše vrednote in dejanja ne ujemajo. Zato večino ljudi veganstvo tako moti. Ker opozarja na to neskladje.
Zakaj se je uživanju mesa tako težko odreči?
Zaradi vzgoje, staršev, šol, zdravniki govorijo, da boste brez mesa umrli. Še težje je za moške, saj je njihova družba še bolj kruta. Prepričajo jih lahko samo kakšni dobri rezultati športnikov. Na srečo dandanes obstajajo številni vrhunski športniki in celo svetovni rekorderji, ki svoje rezultate pripisujejo prav rastlinski prehrani. To je pred kratkim predstavil tudi dokumentarni film Game Changers.
Najljubši Naturetin izdelek?
Prebranec večkrat vržem v pečico, saj je odličen vir beljakovin, hitro pripravljen in zelo okusen.
* Red Meat Consumption and Mortality: Results From 2 Prospective Cohort Studies. Arch Intern Med. 2012;0(2012):201122871-9.
