Le kateri prebivalec deželice pod Alpami ne pozna hrena. Prav gotovo si marsikdo med nami težko predstavlja tradicionalno nedeljsko kosilo, ki vključuje pražen krompir in goveje meso, brez priloge iz nastrganega hrena pomešanega z jabolkom.
Zabeleženo je, da sta prvotni domovini hrena jugovzhodna Evropa in zahodna Azija od koder se je hren zavoljo svojih značilnih kulinaričnih in za zdravje ugodnih lastnosti razširil po celem svetu. V Sloveniji hren sadimo zgodaj spomladi (do meseca aprila), z izkopom odebeljenih korenov pa zaključimo šele konec oktobra ali v novembru. Celotna rastlina hrena pa tudi na vrtu ali njivi deluje precej veličastno, njeni listi lahko namreč v višino segajo tudi do 1,5 m.
V kulinariki in zdravilstvu je razširjena predvsem uporaba korenov hrena. Ti imajo zaradi svoje aromatičnosti in zdravilnih lastnosti še poseben sloves. Zanimivo pa je dejstvo, da je nedotaknjen koren hrena skorajda brez arome. Ta postane značilno pekoča šele, ko hren olupimo,razrežemo ali nastrgamo. Takrat se namreč pričnejo iz »poškodovanih« rastlinskih celic izločati encimi, ki pretvarjajo v hrenu prisotne glukozinolate v snovi imenovane alil-izotiocianati, ki jim domače pravimo kar gorčično olje. Ti ustvarjajo značilen pekoč občutek, ki vpliva na to da se nam ob uživanju hrena kaj hitro orosijo oči in odprejo dihalne poti. Pripravljen, nastrgan ali narezan hren pa moramo, če želimo v celoti izkoristiti njegove pekoče učinkovine, porabiti nemudoma oziroma konzervirati v kisu. Ko je hren dalj časa izpostavljen zraku, ta zaradi oksidacijskih procesov namreč prične izgubljati svojo ostrino, temneti v barvi in postane neprijetno grenek.
Pekoč občutek, ki ga v ustih in nosu pušča hren pa ni zanimiv zgolj zaradi svoje kulinarične posebnosti, temveč predvsem zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki postajajo vse bolj zanimiv predmet preučevanja tudi v znanosti. V raziskavi opravljeni na Poljskem so ugotavljali kako dodatek hrena v dieti vpliva na znižanje vrednosti skupnega holesterola v krvi in jetrih miši. Ugotovili so, da se je pri miših, katere so imele v dieti vključen hren znižala vrednost skupnega holesterola s poudarkom na znižanje krvnega holesterola. Raziskave so pokazale tudi, da hren zavira nastanek raka na črevesju in v želodcu. Pripisujejo mu tudi, da ugodno deluje na krvožilni sitem in krvni tlak. Razredčen sok hrena se uporablja za pomoč pri zdravljenju parodontalne bolezni zob in dlesni. Kot preventiva proti prehladu se uporablja, v pripravku skupaj s česnom in rastlino ameriškega slamnika in ugodno deluje na izboljšanje imunskega sistema. V nekaterih državah ga uporabljajo tudi kot sredstvo za povečanje spolne moči. V zdravilstvu širom sveta pa je poznan tudi kot naravno pomagalo pri zdravljenju dihal, gastritisa, revmatizma, gnojnih ran, išiasa in plevritisa.
Zaradi izvrstnega okusa hrena in njegovega vse splošnega ugodnega učinka na vaše zdravje, res ni razloga da se hren ne bi znašel tudi na vašem krožniku, če ne večkrat tedensko, pa vsaj v nedeljo!
mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka
VIRI:
Balasinskaa B., Nicolleb C., Gueuxb E., Majewskac A., Demigneb C., Mazurb A. 2005. Dietary horseradish reduces plasma cholesterol in mice. Nutrition Research, 25: 937– 945
Coleman, E. 1995. The New Organic Grower. Chelsea Green Publishing Co., White River Junction, VT, pp. 54
Filipović V., Filipović V., Aćimović M. 2015. Organic Production of Horseradish (Armoracia rusticana Gaertn.,Mey., Scherb.) in Serbian Metropolitan Regions. Procedia Economics and Finance, 22: 105 – 113
Savić, M., Popović, V. 2008. Svojstva, proizvodnja i promet začina. Institut za ekonomiku poljoprivrede. DIS Public, Beograd, pp. 218
Osvald J., Kogoj Osvald M. 2005. Splošno vrtnarstvo in zelenjadarstvo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 591 str.
