V nacionalni raziskavi » Z zdravjem povezan življenjski slog« je bilo ugotovljeno, da se le 23 % odraslega prebivalstva v Sloveniji prehranjuje zdravo do pretežno zdravo. Tudi preostale različne raziskave, so pokazale da je prehrana večine slovenskega prebivalstva nezdrava.
Značilno je, da je v osnovi energijska vrednost posameznega obroka previsoka, zaužijemo tudi preveč skupnih maščob od tega preveč nasičenih maščob, ki pomembno prispevajo k večji pojavnosti bolezni srca in ožilja. V naši prehrani je premalo sadja in predvsem premalo zelenjave ter prehranskih vlaknin, ki pripomorejo k varovanju organizma pred nastankom kronično nalezljivih bolezni. Zaskrbljujoča je predvsem ugotovitev, da so za težave z zdravjem, ki lahko nastanejo kot posledica nezdravega načina prehranjevanja še posebej ogrožene osebe med 25 in 49 letom starosti.
Kot je že dolgo znano, sadje in zelenjava predstavljata ključen del v zdravem načinu prehranjevanja. Pa vendar vemo, zakaj je zadostno uživanje teh darov narave zares pomembno? In navsezadnje koliko sadja in zelenjave bi morali sploh zaužiti na dan, da bi zadostili potrebam organizma?
Kronično nalezljive bolezni predstavljajo vodilni zdravstveni problem. Med kronično nalezljive bolezni prištevamo bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja, bolezni presnove in bolezni dihal. Neustrezne prehranske navade so močno povezane z nastankom tovrstnih težav z zdravjem, med tem ko lahko na drugi strani zdravo prehranjevanje v veliki meri prispeva k varovanju in krepitvi zdravja. Podatki kažejo, da je kar 41 % nastalih bolezni sodobnega časa v tesni povezavi z nezdravim načinom prehranjevanja, predvsem pomanjkanja sadja in zelenjave. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije pa kažejo tudi, da bi kar 40 % oblik rakavih obolenj lahko preprečili z ustreznim življenjskim slogom, ki vključuje: zmerno porabo alkohola, prehrano z dovolj sadja in zelenjave, dovolj telesne aktivnosti in vzdrževanje primerne telesne teže.
Po splošnih prehranskih priporočilih, za odraslega človeka velja, da naj bi zaužil pet enot sadja in zelenjave, pri čemer ena enota tehta 80 g, na dan. Po priporočilih, ki jih je izdal USDA (Oddelek za kmetijstvo Združenih držav Amerike) pa velja, da naj bi ob vsakem obroku zaužili kar polovico krožnika sadja in zelenjave.
Pomembno je izpostaviti, da je poleg zadostne količine, potrebno zaužiti tudi raznoliko sadje in zelenjavo. Saj si na takšen način omogočimo, da zaužijemo bolj pester nabor za zdravje pomembnih snovi. Izbor sadja in zelenjave naj bo barvno čim bolj pester. Barva je namreč navadno povezana z aktivnimi snovmi, ki jih vsebuje. Vsekakor je priporočljivo tudi, da večino sadja in zelenjave užijemo v sveži obliki, kadar pa te možnosti nimamo si prav tako lahko pomagamo z zamrznjenimi ali vloženimi živili, ki prav tako ohranijo številne za zdravje koristne snovi.
Sadje in zelenjava sta v prehrani koristna tudi zato, ker imata nizko kalorično vrednost, s čimer nam pomagata ohranjati primerno telesno težo. Vsebujeta pa tudi obilo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ravno te snovi danes stopajo v ospredje, saj je bilo ugotovljeno, da sadje in zelenjava vsebujeta na stotine snovi z antioksidativnim učinkom, ki telo ščitijo pred poškodbami prostih radikalov in vnetnimi procesi v telesu, ter tako zmanjšujejo možnost za pojav številnih obolenj sodobnega časa. Vitamini in minerali v sadju in zelenjavi imajo ključno vlogo pri pravilnem delovanju in ohranjanju odpornosti, obnovi in pravilnem delovanju našega organizma. Pomembno pa je omeniti, da sta sadje in zelenjava bogata tudi s prehranskimi vlakninami, ki nam pomagajo izboljšati prebavo, zniževati povišane vrednosti skupnega holesterola v krvi in zaradi svoje strukture omogočajo počasnejše in bolj postopno sproščanje sladkorjev iz hrane v kri, ter tako pripomorejo k zmanjšanju možnosti za pojav sladkorne bolezni tipa 2.
Ob vseh koristih, ki jih imata sadje in zelenjava za naše zdravje, res ni razloga, da si ju ne bi privoščili na našem krožniku, prav vsak dan!
mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka
VIRI:
Gabrijelčič Blenkuš M., Gregorič M., Tivadar B., Koch V., Kostanjevec S., Fajdiga Turk V., Žalar A., Lavtar D., Kuhar D., Rozman U. 2009. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Inštitut za varovanje zdravja Rebublike Slovenije, 183 str.
Hunter K. J., Fletcher J. M. 2002. The antioxidant activity and composition of fresh, frozen, jarred and canned vegetables. Innovative Food Science and Emerging Technologies, 3: 399–406
Aldwairji M. A., Chu J., Burley V. J., Orfila C. 2014. Analysis of dietary fibre of boiled and canned legumes commonly consumed in the United Kingdom. Journal of Food Composition and Analysis, 36: 111–116
Lukšič L. 2012. Antioksidativni potencial otrobov pire, navadne in tatarske ajde. Acta agriculturae Slovenica, 101: 167 – 177
Spletna stran: http://www.huffingtonpost.com/dr-lisa-young/healthy-food_b_1665279.htmlSpletna stran: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html
