Pogosto govorimo o pomenu hranilnih snovi in vitaminov v prehrani. Posebnega pomena pa so tudi prehranske vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, žitih, stročnicah in semenih.
Gre sicer za dele rastlinskih živil brez kalorične vrednosti, ki jih naše telo ne prebavi, njihova naloga pa je pospeševanje prehoda hrane skozi prebavni trakt in posledično zmanjševanje obremenitve črevesja. Pomagajo tudi pri obnavljanju črevesne sluznice, in sicer tako, da spodbujajo izločanje snovi, ki vplivajo na delovanje prebavnega trakta.
Prehranske vlaknine delimo na topne in netopne.
Topne prehranske vlaknine pomagajo pri uravnavanju količine maščob in holesterola v krvi. Skrbijo pa tudi za enakomerno raven krvnega sladkorja, saj zaradi svoje strukture omogočajo bolj postopno sproščanje sladkorjev iz hrane v krvni obtok in tako pomagajo uravnavati tudi naš tek.
Netopne prehranske vlaknine pospešujejo prebavo in s tem pomagajo preprečevati zaprtje, telesu pa pri hitrejšem izločanju škodljivih snovi.
Seveda velja poudariti, da tako kot z drugim tudi s prehranskimi vlakninami ne gre pretiravati. Prehrana s preveč vlakninami lahko povzroči drisko in napihnjenost. Priporočljiv vnos vlaknin za odraslo osebo naj bi bil dobrih 30 gramov na dan.
