O podjetju

Zgodovina

besednjak-ok-3-25

 

Začetek naše tovarne sega v leto 1923. Prvi lastniki našega podjetja so bili Ljubljančan Franc Kham ter Kamničana Stanko, ki je podjetje poimenoval po svoji hčeri, in Ignac Žargi. Podjetje so ustanovili z lastnim kapitalom in ga postavili v gospodarskem poslopju Kmetijske nabavne in prodajne zadruge na naslovu Šutna 22. Danes tam stoji stanovanjsko poslopje s pritličnim delom, v katerem sta dolgo gostovali trgovina Metalka in med gimnazijci zelo priljubljena slaščičarna.

 

Že na začetku smo v malem družinskem obratu izdelovali vse legendarne izdelke, po katerih smo poznani še danes, predvsem gorčico. Navsezadnje smo si najprej nadeli ime Eta – tovarna gorčice.

 

Poleg gorčice smo tedaj izdelovali še različne vrste marmelade in pripravljali v kisu vloženo zelenjavo – prva asociacija pri tem so kisle kumarice. Naša gorčica je bila že tedaj izjemno cenjena, tako da smo jo celo izvažali. Leta 1924 sta Kham in Žargi na Grabnu postavila obrat za izdelavo paradižnikovih konzerv Scedep in ga kmalu priključila matični Eti. Leta 1937 smo podjetje preimenovali v Eta, d. z o. z.

 

Seveda je bilo naše podjetje tedaj zelo majhno.  Zaposlenih je bilo le pet do sedem delavcev, letno pa smo glede na podatke iz leta 1936 pridelali samo 12 000 kg gorčice. Za primerjavo poglejmo v leto 1965, ko je bilo pri nas zaposlenih že približno 300 delavcev, proizvedli pa smo kar 440 ton gorčice.

 

imageedit_1_6760594245

 

Po nacionalizaciji v novi socialistični državi so leta 1948 vsa kamniška živilska podjetja združili v enotno Živilsko industrijo Kamnik. V tem sklopu sta bili poleg našega podjetja še Tovarna testenin Triglav iz Šmarce in Kvasarna iz Mengša.

 

Naši takratni zaposleni so znali obujajoč spomine na zgodnja povojna leta, ko je hrane mnogokrat primanjkovalo, povedati, da so pogosto malicali na kruh namazane proizvode našega podjetja, torej proizvode, ki so jih skupaj izdelolovali ‒ našo marmelado ali gorčico, pogosto tudi oboje hkrati.

 

Sčasoma so tedanji prostori postali tehnično in sanitarno neustrezni. Primanjkovati je začelo skladiščnih prostorov, ogrožena je postajala tudi varnost delavcev. Zato smo se konec leta 1963 preselili v nove prostore na Kajuhovi ulici, kjer smo še danes. Od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja je naše podjetje temeljilo tudi na sezonskem delu, na različnih delovnih mestih se je v zlati dobi kamniške industrije pri nas zvrstilo ogromno kamniških in okoliških mladeničev in mladenk, ki so pri nas mnogokrat pridobili tudi svoje prve delovne izkušnje.

 

natureta_z3

 

Leta 1983 smo se pridružili SOZD Mercator in postali delniška družba, ki je bila v večinskem lastništvu družbe Mercator, d. d., Ljubljana.

 

 

Na začetku novega tisočletja smo obnovili in razširili osrednji del proizvodnje. Poleg tega nam je uspelo zmanjšati porabo energije in obnoviti zastarelo tehnološko opremo, pridružila pa se nam je družba SLOSAD, d. o. o., iz Maribora.

Leta 2011 je bil ukinjen obrat Bohova, tako da se od tedaj prav vsa naša dejavnost izvaja izključno v Kamniku. Na novi samostojni poti ponosno nadaljujemo žlahtno tradicijo izdelovanja kakovostne hrane.

 

Vir: Eta Kamnik in Marko Kumer:”Kam so šle vse fabrike?”, Kamnik, 2014

 

Če želite izvedeti več o kamniških tovarnah, nam je avtor dovolil objavo njegove knjige: