Danes je sladkor dodan številnim živilom na trgu. Ugotovljeno je bilo, da ljudje iz leta v leto pojemo večje količine sladkorja in da je to povezano s pojavnostjo kroničnih bolezni našega časa.
Ali se res zavedamo, zakaj je pomembno izbrati izdelke, ki vsebujejo manj sladkorja, zakaj je treba jedi manj sladkati, tudi če nam okus narekuje drugače? Kako pomembno je, da imamo danes v poplavi presladkih živil priložnost poseči po takih, ki vsebujejo manj sladkorja? Natureta nam ponuja priložnost. Njihove marmelade in džemi z manjšo vsebnostjo sladkorja nam namreč omogočajo, da se še vedno posladkamo, vendar pa mnogo bolj zdravo in varno.
V preteklih stoletjih so bile drastične spremembe v načinu prehranjevanja ljudi in med njimi je najbolj očitna količina zaužitega sladkorja. Od leta 1800, ko so ljudje zaužili le 5 kg sladkorja v enem letu, se je ta količina do leta 2006 povečala na kar 70 kg zaužitega sladkorja na leto. V povprečju posameznik pridobi med 5 in 20 % skupne kalorične vrednosti zgolj iz dodanega sladkorja v vsakodnevni prehrani.
Uživanje prevelikih količin sladkorja pusti posledice predvsem na našem zdravju. Vpliva namreč na pridobivanje odvečne telesne teže in porast možnosti za pojav številnih kroničnih bolezni, med katere prištevamo presnovne motnje, sladkorno bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja. Da bi izboljšali zdravstveno politiko in zmanjšali ogroženost ljudi za pojav kroničnih bolezni kot posledice zaužitega sladkorja, je Svetovna zdravstvena organizacija izdala nov priročnik. V njem navaja, da bi se količine dodatnega zaužitega sladkorja zmanjšale na manj kot 5 % dodatnih zaužitih kalorij.
Uživanje živil z manjšo vsebnostjo sladkorja je tako pomembno za vse, ki so in seveda želijo ostati zdravi, predvsem pomembno pa je za ljudi, ki že opažajo zdravstvene težave. Na prvem mestu pri previdnosti uživanja sladkorja v prehrani so prav gotovo ljudje s sladkorno boleznijo. V Sloveniji je bilo leta 2012 registriranih 99 300 oseb, ki so prejemale zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Kar 45 % oseb je bilo mlajših od 65 let. Pojavnost sladkorne bolezni je bila večja pri moških kot pri ženskah. Število zdravljenih za sladkorno boleznijo pa se je v zadnjih letih povečevalo za okrog 4000 oseb letno, kar predstavlja 5-odstotno letno rast. Ker morajo biti osebe s to boleznijo še posebno pozorne, da se prehranjujejo kar se da zdravo, predvsem pa, da ne zaužijejo prevelikih dodatnih količin ogljikovih hidratov in sladkorjev, je zanje vsakdanja izbira živil na prehranskih policah še toliko težja. Živil, ki so posebej primerna za bolnike s sladkorno boleznijo, je namreč malo ali pa dosegajo višjo ceno.
Zato je več kot dobrodošlo, da so v ponudbi živil tudi živila z manjšo vsebnostjo dodanega sladkorja, ki tem bolnikom prav gotovo olajšajo izbiro in pripravo vsakodnevnih zanje ustreznih obrokov. Prav tako bi morali biti na vnos manjših količin sladkorja pozorni ljudje, ki že opažajo prve spremembe kot posledico nezdravega življenjskega sloga, in osebe s čezmerno telesno težo. Pri njih se namreč kot spremljajoč dejavnik pojavljajo presnovne težave in vnetna stanja, ki se jih mnogi žal niti ne zavedajo, dokler se ne izrazijo v obliki bolezni. Ena najpogostejših težav, s katero se navadno spoprijemajo ljudje s čezmerno telesno težo, je metabolni sindrom. Kaže se kot trebušna debelost, inzulinska rezistenca (odpornost telesa na inzulin), zvišana raven glukoze v krvi, dislipidemija in zvišan krvni tlak. Inzulinska rezistenca ponazarja stanje, ko normalna količina inzulina ni dovolj za normalen inzulinski odgovor tkiv. Naš organizem namreč po obroku razgradi sestavljene ogljikove hidrate in sladkorje na enostavne sladkorje (glukoza). Glukoza nato iz prebavil preide v kri in spodbudi trebušno slinavko k izločanju inzulina, ta pa uravnava prenos glukoze iz krvi v celice, kjer se glukoza razgradi ali uskladišči. Če je naš vnos energije v obliki ogljikovih hidratov, sladkorjev in maščob več let povečan, postane sčasoma raven inzulina stalno zvišana. Celice tako postanejo neobčutljive za inzulin, zato se iz krvi privzame le malo glukoze. To povzroči stalno visoko raven glukoze v krvi. Ob dolgoročno zvišani ravni glukoze v krvi začetna inzulinska rezistenca lahko povzroči razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Prevelik in dolgotrajen vnos sladkorjev in nasičenih maščob iz neustrezne prehrane lahko povzroči zvišane ravni holesterola in maščob v krvi, te pa so v tesni povezavi z zvišanim krvnim tlakom ter boleznimi srca in ožilja. V raziskavah so dokazali, da zvišan krvni tlak poveča ogroženost posameznika za nastanek koronarne srčne bolezni od tri- do štirikrat in ogroženost za nastanek možganske kapi za kar sedemkrat.
Na naše zdravje in dobro počutje lahko najbolj vplivamo kar sami. Spremeniti je treba življenjski slog, tako da prilagodimo svoj način prehranjevanja na kar se da zdravega in zmanjšamo količine zaužitih živil, ki nam dolgoročno lahko povzročajo težave. Povečati je treba tudi telesno dejavnost.
Prav gotovo so izdelki z manjšo vsebnostjo sladkorja, ki jih pripravljajo v Natureti, ustrezna izbira in učinkovita pomoč pri vzpostavljanju bolj zdravega in pravilneje naravnanega življenjskega sloga. Tako za tiste, ki že občutijo težave, povezane z zdravjem, kot tudi za tiste, ki zdravstvenih težav nimajo in želijo, da bi tako tudi ostalo.
mag. Lea Lukšič, prehranska svetovalka
VIRI:
Kendig. M. D. 2014. Cognitive and behavioural effects of sugar consumption in rodents. Appetite, 80: 41-54.
Tappy l. 2012. Toxic effects of sugar. Should we be afraid of fructose? BMC Biology, 10: 1186-1741.
World Health Organization (2014, 5 marec). Draft guideline. Sugars intake for adults and children.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Poudarki Nacionalne konference za obvladovanje sladkorne bolezni – dosežki od leta 2010 do 2013, pot naprej, 14. november 2013.
